Najin road trip se je začel. Posloviva se od čudovitega Seattle in se odpeljeva kampirat v naravo. Še vedno sva v zvezni državi Washington na severu ZDA. Pot naju vodi mimo prostranih pašnikov in malih mestec. Kmalu sva že daleč stran od mestnega vrveža. Skozi okno avtomobila pihlja svež vetrič, ki diši po novih dogodivščinah, pokrajina pa se spreminja z vsakim prevoženim kilometrom. Drevesa postajajo vse višja in višja. Veličastna. Kot tudi narava sama. Šele čez nekaj ur zagledava napis Narodni park Mt. Rainier. Vožnja znotraj samega narodnega parka se nadaljuje vsaj še dobro uro. Nikjer ni žive duše. Opazi se, da je že september, ter da sva prispela sredi tedna. Center z informacijami je zaprt in prepuščena sva sama sebi. Poiskati morava kamp, kjer bova postavila šotor in prenočila. Peljeva se naprej, pot skozi gozd pa se vije in vzpenja. Čez nekaj časa zagledava tablo z narisanim šotorom, kar pomeni, da sva končno našla prenočišče :). V kampu je postavljenih nekaj šotorov, vendar imaš občutek, da si sam. Plačava tako, da kar v kuverti pustiva denar in ga vrževa v nabiralnik pri vhodu v kamp. Vmes razmišljam, kako bi takšna politika plačevanja funkcionirala pri nas :). Sicer pa je kamp smešno poceni, saj za oba skupaj plačava okrog 12$. No, tušev sicer ni, je pa tekoča voda. Kampi so narejeni tako, da čim manj obremenijo naravo narodnega parka. Točno taki so, kot morajo biti. Brez vseh ugodnosti, saj si tam le na obisku v naravi. Da se spočiješ. Pozabiš na vse. Raziskuješ. Nabereš novih moči. Nadihaš svežega zraka. Zato tudi ne potrebuješ ničesar. Postaviva šotor in se odpraviva. Raziskovati.

+ nekaj lepega v poslušanje:  Sons Of The East – Come Away

DSC_5892 as Smart Object-1DSC_5915DSC_6014DSC_6022Mt. Rainier je 4392 metrov visok vulkan, ki je trenutno v mirujočem stanju. Je četrti najvišji vrh v ZDA, če zraven ne štejemo zvezne države Aljaske :). Vrh vulkana je skozi celo leto pokrit s snegom in domačini pravijo, da je videti kot ogromna kopica sladoleda. Mt. Rainier je center samega narodnega parka, obdan z gozdovi, jezeri, potočki in gorskimi travniki, ki so spomladi divje pisani. Všeč nama je Reflection lake, kjer lahko v jezeru opazuješ odsev mogočne gore, puhaste oblake in igro poznopopoldanske svetlobe. Nikjer ni nikogar, sliši se le šepet narave.

Zvečer se vrneva v kamp in prižgeva taborni ogenj, pripraviva večerjo in uživava ob toplini ognja. Popoldne je bilo precej vroče, zvečer pa se shladi in noč je  mrzla, zato zjutraj prija topel čaj. S skodelico si počasi ogrejem roke, sončni žarki se silijo čez veje in napovedujejo še en prelep sončen dan. Odločiva se, da ostaneva še eno noč in se nato zgodaj zjutraj odpraviva naprej … proti Oregonu. Kar pomeni, da imava še cel dan za raziskovanje tega narodnega parka. Uživava v lepih razgledih, poiščeva še Mirror lake, kjer imava mini piknik in se odpraviva do najvišje razgledne točke Mt. Rainiera. Od tam se lahko odpraviš do samega vrha, vendar je vzpon dolg, dan pa se že preveša v večer. Tudi tako je lepo. Mogoče pa se še vrneva.DSC_5951_2DSC_5816_1DSC_5800 as Smart Object-1DSC_5830DSC_5770rainierDSC_6047_1DSC_6025DSC_5992DSC_6012DSC_6050DSC_5758 as Smart Object-1DSC_5868 as Smart Object-2