Po dolgi zimi sem komaj že čakala pomlad, prve sončne žarke, daljše dneve in s tem tudi kakšno prijetno družinsko fotografiranje v naravi. Pomlad se počasi, a vztrajno  prebuja in jaz sem z vami želela deliti fotografije, ki so sicer nastale že jeseni, ampak so polne sonca, toplih barv ter simpatičnih nasmeškov družine, s katero smo že dobri znanci. Dobro leto nazaj, smo namreč, v objektiv že lovili nepozabne spomine na njihovo takratno pričakovanje novega družinskega člana (fotografije si lahko ogledate tukaj). Dobro se spominim, kako se je Maks, danes že ponosni starejši brat malega Tima,  takrat veselil svojega bratca in komaj čakal, da ga spozna. Zdaj sem ju končno lahko fotografirala skupaj. Popoldne v njihovi nasmejani družbi je prehitro minil in upam, da se kmalu spet srečamo.