Priznam, da velikokrat ne vem, kaj napisati ob fotografijah, ki jih delim z vami. Ker vedno najlažje povem kar tisto, kar doživim in čutim med fotografiranjem, se verjetno že malo ponavljam, čeprav si želim, da bi svojo zgodbo vedno lahko povedala na povsem drugačen način. Vendar nisem kaj prida pisatelj in težko drugače opišem kakšno srečo malo bitjece prinese v vsak nov dom in kakšno ljubezen je takrat čutiti v zraku. Vedno sem vesela, da sem lahko del teh trenutkov. Tako intimni se zdijo, tako preprosti ter kljub temu kompleksni, povsem naravni in resnično tako enkratni, da se velikokrat čudim, kako to, da sem lahko ravno jaz priča vsemu temu. Verjetno bi bila počaščena še najbolša beseda, ki bi opisala moje občutke, ko me izberete za svojo fotografinjo in me spustite v svoj dom, kjer mi pokažete svojo zgodbo. Zgodbo, ki je vedno polna povezanosti, naklonjenosti in ljubezni.
Tudi nedavno fotografiranje novorojenčka Reneja me je napeljalo k razmišljanju, kako intimno je takšno beleženje spominov. Simpatična mlada starša sta me prijazno povabila v svoj dom, saj sta si želela fotografij svojega sinčka. Že na hodniku me je pričakal njihov radoveden kuža Mike in sama se vedno razveselim takšne dobrodošlice (podobno sem doživela tudi TUKAJ). Svoj smrček je hitro vtaknil v mojo torbico s fotografsko opremo in očitno presodil, da ne predstavljam nevarnosti za njegovo družino, zato sva se hitro spoprijateljila. Ves čas med fotografiranjem je budno spremljal, kaj se dogaja in varoval najnovešega člana družine. Nežni poljubčki in dotiki so bili sestavni del tega fotografiranja na domu in iskreno upam, da bodo fotografije družini v lep spomin na to obdobje.

V poslušanje

Foo Fighters – My Hero