Včasih nas življenje preseneti in nas obdari s srečo, tam pa tam pa se ta sreča kar podvoji. Pri njih doma se vsekakor je. Ula in Urh… Dva mala nadobudneža, ki rišeta nasmehe na obraz in skrbita, da jim nikoli ni dolgčas.Tudi med družinskim fotografiranjem nam ni bilo. Loviti takšna mala škrata po prostoru, pač ni tako enostavno, kot se sliši. Ker sta čisto v svojem svetu in ju zanimajo povsem druge stvari kot pa poziranje pred fotoaparatom. Sedaj to že vem. Pač pri meni in mojem dojemanju fotografije stvar nikoli ni bila v tem, da ujamem popolne nasmehe, ampak da ujamem popolne trenutke. Trenutke ljubezni in predanosti. Trenutke sreče in nežnosti. Pri tem seveda ne smem pozabiti, da so mi vedno v veliko pomoč starši, ki resnično dajejo vse od sebe in mi pomagajo loviti te trenutke. Oni so tisti, ki točno vedo, kako pritegniti pozornost njihovih malih malčkov in kako jih stisniti v tiste medvedje objeme:). Tiste objeme, ki se ne končajo, tudi ko jaz grem.
