Pomladna jutra so resničo lepa. Po dolgi zimi vedno kar težko verjamem , da je mraza končno konec in da me bo zdaj večino časa zjutraj zbujalo sonce in žvrgolenje ptic. Omamen vonj cvetja v zraku in nežen vetrič  mi počasi obudita spomine na to, kako fino je življenje v teh toplejših mesecih. Tudi fotografiranja v naravi so fina. Predvsem fotografiranje otrok, ki so ponavadi v naravi bolj sproščeni in niso obremenjeni s tem, da morajo sodelovati, ampak kar so – takšni kot so vedno med igro- z iskrenimi nasmeški do ušes, iskrivimi očmi, rdečimi lički in razmršanimi lasmi od vetra. Takšne iskrene nasmeške in iskrive oči so imeli tudi dvojčici Brina in Kaja ter njun bratranec Matic med našim fotografiranjem. Njihova babi je želela imeti vse tri vnuke skupaj na fotografijah… srečne in sproščene, v objektiv ujete med igro. Za spomin. Kajo in Brino sem fotografirala že kot novorojenčici in potem tudi za njun prvi rojstni dan (objavo si lahko ogledate tukaj in tukaj ), zato si lahko predstavljate, kako sem se veselila ponovnega fotografiranja.  Lepo ju je bilo tudi videti, zdaj že kot veliki deklici ter najboljši prijateljici v družbi svojih najbljižjih.

V poslušanje

Tuck and Patti – Time After Time