Jesen ni moj najljubši letni čas. Predvsem zaradi vse krajših dnevov, ki jih največkrat spremlja dež. Res pa je, da je za družinska fotografiranja v naravi vsekakor najbolj fotogeničen letni čas. Priznam tudi, da če je vmes kakšen topel in s soncem obsijan dan, vedno razmišljam kako lepa je lahko jesen. Seveda ta vtis takoj naslednji dan pokvari dež, ampak obarvana drevesa, udobne jopice in topli objemi ostanejo. Naše družinsko fotografiranje smo seveda načrtovali na enega od tistih zgoraj omenjenih lepih jesenskih dnevov. Sonce smo tako imeli, Urška in Joni pa sta poskrbela za udobne jopice in tople objeme. Mali Luka in njegov starejši bratec Jaka sta se skozi naše druženje tisto popoldne počasi privadila na fotoaparat in na koncu sta se tako zamotila, da smo ju komaj spravili ven iz kopice listja, kamor sta se zakopala. No, tudi to je eden izmed čarov jeseni. Dan smo zaključili z nasmeški do ušes, od vetra skuštranimi lasmi in z jesensko obarvanim sončnim zahodom.
Urškin zapis o našem fotografiranju si lahko preberete na njenem blogu. Z Urško sva bili v kontaktu že lansko leto, ko je zbrala pogum za boudoir fotografiranje, ki je po mojem mnenju nekaj, kar bi si morala privoščiti vsaka ženska. Kaj sva ustvarili, si lahko ogledate tukaj.

V poslušanje
Bruce Springsteen – Waitin’ On A Sunny Day